Pust….dan mask. Recimo besedo ali dve o maskah, ki jih nosimo vsak dan tako ali drugače.

Naše Življenje je sestavljeno iz vlog, katerim ne moremo ubežati.

Še tako dobra šivilja ne more kosila zašiti, ga je potrebno skuhati za družino. Še tako dober oče ne more postati kar kovinostrugar in podobno.

Določene situacije definitivno na nas ”prilepijo neke vloge”.

Koliko svojega bistva ohranjamo v svojem OBNAŠANJU, pa je odvisno od nas.

Kaj je maska? Način obnašanja. Olupek.

Vsi smo kot čebula in sami odločamo katerim osebam dovolimo do katere ”stopnje globine lupine”.

Problem nastane, ko sami pričnemo verjeti v sliko, ki jo oddajamo in besede, ki jih prejemamo.

Kaj so res Resnične? Koliko nas pozna oseba, ki si dovoli nas kritizirati in nam razložiti kaj vse narobe počnemo? Ali nas morda ogleduje preko prizme svojih lastnih vzorcev? Neizpolnjenih želja ali pač drugačnega načina razmišljanja… in kar je najbolj pomembno: koliko smo take pogovore mi sami ponotranjili? Kak je bil odnos vaših staršev? Prihajajo iz nekoliko drugačnega časa in vzorci, ki smo jih v otroštvu oblikovali, so tudi nastali v nekem drugačnem časovnem obdobju.

Potrudimo se ločiti tuje od svojega mnenja in naše maske nenadoma ne bodo več oddajale občutek kovine na obrazu, ampak bodo lahko nežne kot svila.

Maska naj ne bo laž.

Naj bo vloga, situacija, v kateri se obnašamo predvsem odgovorno in spoštljivo, naša – naj ne bo sestavljena iz preračunljivosti manipulacij in laži. Nam zateguje obraz in prav nikomur drugem.