Feniks – simbol smrti, preobrazbe in ponovnega rojstva

Feniks je eno najbolj prepoznavnih simbolnih bitij človeške zgodovine. Danes ga poznamo predvsem kot ptico, ki se ob koncu svojega življenja spremeni v pepel in se iz njega ponovno rodi. Toda zgodba o feniksu je veliko starejša in globlja od priljubljene podobe »ptice, ki vstane iz pepela«.

Korenine mita segajo v stari Egipt, kjer je bila s feniksom povezana sveta ptica Bennu. Ta je bila povezana s soncem, stvarjenjem, obnovo in večnim ciklom življenja. Bennu je simboliziral sončni vzhod – trenutek, ko se po temi ponovno pojavi svetloba. Njegova zgodba zato ni govorila toliko o uničenju kot o naravnem krogu smrti, obnove in novega začetka.

Kasneje se je motiv prenesel v grško tradicijo, kjer je ptica dobila ime phoînix – feniks. Stari grški zgodovinar Herodot je v 5. stoletju pr. n. št. zapisal, da naj bi feniks živel več sto let in se nato vrnil v Heliopolis, mesto sonca. Tam naj bi se zaključil njegov življenjski cikel, iz njegovih ostankov pa naj bi se pojavil nov feniks.

Skozi stoletja so se različne različice zgodbe povezovale med seboj. Tako je nastala danes najbolj znana podoba: feniks se na koncu svojega življenja prepusti ognju, zgori in postane pepel, nato pa se iz tega pepela rodi nov feniks.

Prav ta podoba je feniksa spremenila v univerzalni simbol preobrazbe.

Feniks ne predstavlja zgolj konca. Predstavlja trenutek, ko staro ne more več nadaljevati v isti obliki. Ogenj postane simbol čiščenja, pepel simbol preteklosti, novo rojstvo pa možnost, da se iz izkušenj prejšnjega cikla rodi nekaj novega.

Zato feniks ne vstane iz pepela kot nekdo, ki se vrača v preteklost.

Vstane kot nekdo, ki je preteklost sprejel, jo preobrazil in jo lahko zdaj odnese s seboj v novo življenje.

In prav zato je simbol feniksa tako močan za portal 9/9 – kot simbol zaključevanja enega cikla, spuščanja tistega, kar je svoje opravilo, ter prehoda v novo poglavje.

Pepel predstavlja to, kar je bilo.
Ogenj predstavlja preobrazbo.
Feniks predstavlja novo različico nas.
Portal pa predstavlja prag med obema.

Prag v prihodnost – na temeljih preteklosti.